Zlonamerna programska oprema

V naslednjem članku bomo govorili o zlonamerni programski opremi, kako določene vrste le te delujejo, kako se zaščititi pred njo ter kaj storiti v primeru, da se naš računalnik okuži z zlonamerno programsko opremo.

zlonamerna programska oprema
Kot prvo poglejmo kaj zlonamerna programska oprema (ang. malware ali malicious software) sploh je, da bi lahko pozneje razumeli njeno delovanje. Zlonamerna programska oprema so programi, ki so ustvarjeni z namenom onemogočanja računalniškega sistema, kraje podatkov, brisanja datotek in podobno. Poznamo več vrst zlonamerne programske opreme. Nekatere od teh so računalniški virusi, računalniški črvi, trojanski konji, itd. Deljenje zlonamerne programske opreme po funkcionalnosti:

  • Vohunska prog. oprema: Beleži vsak korak izveden na računalniku in le te pošilja ustvarjalcu programske opreme.
  • Zlonamerni boti: Uporabljajo okužene računalnike za “spam” oz. množično pošiljanje nezaželene e-pošte.
  • Strašilna prog. oprema:  Straši žrtve, češ da je njihov računalnik okužen, ob istem času pa jim ponuja plačljiv protivirusnu program,  ki je v bistvu lažen.
  • Oglasna prog. oprema: Prikazuje nezaželene oglase.
  • Prog. oprema za odkupnino: Žrtev ne more uporabljati računalnika, dokler ne plača odkupnine.

Večina zlonamerne programske opreme je narejena po principu prekrivanja. To pomeni, da računalnik deluje normalno, dokler se le ta programska oprema izvaja. Zato jo žrtev pogosto spregleda, ali pa sploh ne ve da je nameščena na njenem računalniku. To nas vodi do vprašanja, kako odkriti programsko opremo? Odgovor je preprost. Redno pregledovanje (skeniranje) računalnika s pomočjo protivirusne programske opreme (antivirus software). Poznamo plačljive in neplačljive protivirusne programe. Nekateri izmed antivirusnih programov so AVG, Avast, Norton, McAfee, Nod32, Kaspersky, BitDefender, G DATA in ostali.

Na začetku članka smo govorili o različnih vrstah zlonamerne programske opreme (virusi, trojanski konji, črvi, …), zdaj pa bomo bolj podrobno opisali vsakega od njih.

Virusi so programi, ki se naselijo na trdem disku računalnika in se razmnožujejo, najpogosteje brišejo datoteke s trdega diska.
Črvi so programi podobni virusom, le da se lahko razmnožujejo sami.
Trojanski konji so programska oprema namenjena nadzorovanju in opazovanju okuženega računalniškega sistema z nekega oddaljenega računalnika. Najpogosteje jih zasledimo v obliki računalniških iger.

Kaj narediti, ko ugotovimo, da je naš računalnik okužen z zlonamerno programsko opremo? Najpogosteje je možno le to izbrisati s pomočjo protivirusnih programov. V primeru, da pa to ne deluje se moramo obrniti na strokovnjaka (računalničar).

Komponente računalnika

Najverjetneje ste se vsaj enkrat v življenju znašli pred odločitvijo nakupa novega osebnega računalnika. Večina ljudi bi odšla v najbližjo računalniško trgovino ter izbrala že sestavljen računalnik iz redne ponudbe. Ravno to pa je največja napaka pri izbiri računalnika. Že sestavljeni računalniki največkrat ne ponujajo najboljših performans za določeno ceno. Zato je najbolje da si računalnik sestavimo sami oziroma si izberemo komponente ter za sestavo Wattihkontaktiramo strokovnjaka. Kaj vse pa se nahaja v računalniku, oziroma, kaj vse moramo kupiti in vgraditi v računalniški sistem, da bo računalnik deloval. To je tema, o kateri bomo govorili v nadaljevanju teksta. Predstavili bomo vse komponente računalniškega sistema, njihove lastnosti ter njihov namen.

komponente računalnika

Za začetek si bomo ogledali osnovno ploščo. Osnovna plošča je tiskano vezje, na katerega povežemo vse ostale komponente računalniškega sistema. Poznamo več formatov osnovnih plošč, kot so ATX, miniITX, microATX, nanoITX, picoITX, itd.

Naslednja komponenta je procesor. Procesor je komponenta, ki prejema informacije od vhodnih enot, jih obdela oz. procesira ter jih pošlje izhodnim enotam, da jih prikažejo. Lastnosti procesorja so podnožje (serija LGA ter serija AM), število jeder, število niti, velikost pomnilnika, število tranzistorjev ter hitrost oziroma frekvenca delovanja.

RAM pomnilnik je komponenta, na katero se shranjujejo podatki, ki so namenjeni za obdelavo procesorja v naslednjih nekaj trenutkih. S tega pomnilnika se podatki zbrišejo, ko računalnik izklopimo, zato na njega ne moremo trajno zapisovati podatkov. Lastnosti RAM pomnilnikov so kapaciteta (2GB, 4 GB, 8GB, …), hitrost delovanja oziroma čas dostopa do podatkov (nekaj nanosekund). Poznamo dve vrsti RAM pomnilnikov in sicer DRAM ter SRAM.

Na disku se shranjujejo podatki, katere ne potrebujemo takoj, vendar jih bomo potrebovali v prihodnosti. Ti podatki so shranjeni stalno (do izbrisa) in se po zaustavitvi sistema ne izbrišejo. Poznamo HDD in SSD diske. Lastnosti so hitrost vrtenja(HDD) oziroma čas dostopa do podatkov, kapaciteta (do nekaj terabajtov) ter fizična velikost diskov.

Grafična kartica skrbi, da ko računalnik prižgemo, ne vidimo samo črnega zaslona, ampak celotno sliko. Poznamo dve vrsti grafičnih kartic in sicer tiste, ki so že integrirane v matično ploščo ter tiste, ki se povežejo v računalniški sistem preko razširitvenih rež na matični plošči. Trije največji proizvajalci grafičnih kartic so Intel, AMD ter Nvidia. Lastnosti so: konektorji, s katerimi se povežemo na matično ploščo, pomnilnik grafične kartice ter hitrost oziroma frekvenca delovanja.

Vse te komponente pa ne bi delovale brez napajalnika. Le ta “dobavlja” električno energijo do vseh komponent računalnika. Njegova lastnost je zmogljivost in se meri v Vatih (Watt, W).

Da pa bi vse to zgledalo urejeno potrebujemo še ohišje, katerega edina lastnost je velikost.