Ključna vloga notranje revizije pri proračunskih uporabnikih
Notranja revizija ima pomembno vlogo pri proračunskih uporabnikih, saj nudi neodvisna zagotovila za zaščito poslovanja pred tveganji ter svetuje pri izboljšanju poslovnih praks. Več si preberite na naslovu: http://www.loris.si/. Proračunski uporabniki naj izkoristijo storitve notranje revizije, da bi zmanjšali tveganja in izboljšali učinkovitost svojega poslovanja. Osredotoča se na zagotavljanje učinkovitosti notranjih kontrol, ki služijo obvladovanju tveganj v organizaciji. Revizorji ne le analizirajo pretekle dogodke in procese, ampak tudi priporočajo ukrepe za izboljšanje. Učinkovitost notranje revizije je tesno povezana s kakovostjo kontrolnega okolja, v katerem deluje.
Pomen revizije za zaupanje v podjetje
Notranja revizija igra ključno vlogo pri gradnji zaupanja v organizacijo. Je neodvisna in nepristranska dejavnost, katere cilj je izboljšati delovanje podjetja in povečati njegovo vrednost. Prispeva k doseganju ciljev organizacije s sistematičnim pregledovanjem in izboljševanjem upravljanja tveganj, kontrolnih postopkov ter splošnega upravljanja.
Trikotna struktura nadzora
Sodobni nadzorni sistemi temeljijo na trikotni strukturi, kjer notranja revizija predstavlja tretjo obrambno linijo. Prvo linijo predstavljajo notranje kontrole, ki jih vzpostavi vodstvo organizacije. Druga linija vključuje nadzor nad oblikovanjem in delovanjem teh kontrol. Notranja revizija pa se osredotoča na preverjanje učinkovitosti teh kontrol, zagotavljanje informacij o morebitnih tveganjih ter svetovanje pri izboljšavah, kjer je to potrebno. Obvezna je za vse proračunske uporabnike, katerih letni proračun presega 2 milijona evrov. Manjši proračunski uporabniki pa morajo opraviti notranjo revizijo vsaj enkrat v treh letih. Notranjo revizijo lahko opravlja notranja revizijska služba v okviru organizacije ali pa se najame zunanji izvajalec, ki prevzame vse naloge, povezane z notranjim nadzorom.
Napačno razumevanje notranje revizije
Notranja revizija ni usmerjena v kaznovanje posameznikov ali organizacij zaradi ugotovljenih napak, temveč v analizo procesov in obvladovanje tveganj. Njena glavna naloga je spodbujanje izboljšav znotraj organizacije, kar pripomore k večji učinkovitosti in vrednosti podjetja. Namen notranje revizije je optimizacija poslovanja, ne pa sankcioniranje. Jasno mora biti opredeljena v dokumentu, znanem kot temeljna notranjerevizijska listina. Ko podjetje sodeluje z naročnikom, pripravijo to listino v skladu z navodili Urada RS za nadzor proračuna, specifikacijo št. 0601-8/2014/43 (december 2017). Ta listina določa smernice in standarde za izvajanje notranje revizije, kar zagotavlja dosledno izvajanje revizijskih storitev.
Notranja revizija pokriva številna področja kot so kadrovski postopki, javna naročila, priprava zaključnega računa, občinski proračuni, inventure, osnovna sredstva in sredstva v upravljanju, prihodki ter upravljanje s terjatvami, varstvo osebnih podatkov, interni akti, e-poslovanje, e-arhiviranje ter druga specifična področja, ki jih določi naročnik. Ta pregled vključuje analizo kontrolnih mehanizmov, preverjanje varnosti in učinkovitosti poslovanja, ter iskanje priložnosti za izboljšanje in optimizacijo procesov.
Povečanje zaupanja in skladnost s standardi
Revizija računovodskih izkazov je namenjena povečanju zaupanja v te izkaze s potrjevanjem njihove skladnosti s standardi računovodskega poročanja. Revizorji pripravijo poročilo, ki potrjuje, da so računovodski izkazi pravilno sestavljeni in v skladu z ustreznimi standardi, bodisi slovenskimi bodisi mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. To poročilo daje uporabnikom končno potrditev, da so izkazi zanesljivi, verodostojni in skladni z zahtevami računovodskega poročanja.
Gre za stalno izboljševanje procesov v organizaciji. Njen namen je identificirati šibke točke in predlagati rešitve za izboljšanje učinkovitosti. To vključuje redno preverjanje skladnosti z zakonodajo, standardi in internimi pravilniki. S tem se zmanjšujejo tveganja in povečuje zaupanje v delovanje organizacije. Omogoča organizacijam, da ostanejo konkurenčne in prilagodljive v spreminjajočem se poslovnem okolju.